Algoritmi na delovnem mestu pod nadzorom

Parlament se je v sredo strinjal, da vse pogostejša uporaba algoritemskega upravljanja dela - na primer pri zaposlovanju, ocenjevanju uspešnosti ali dodeljevanju nalog - ne prinaša le učinkovitosti, temveč tudi resna tveganja za pravice delavcev. Zato poziva, da je treba vsako pomembno odločitev v zvezi z delovnim razmerjem vedno presojati s človeškimi rokami.

Po mnenju poslancev zaposlitev, odpovedi, spremembe plač in disciplinski ukrepi ne smejo temeljiti zgolj na samodejnem algoritmu. Poleg tega morajo imeti zaposleni pravico zahtevati pojasnilo, kako je algoritem sprejel svojo odločitev, in v primeru dvoma zahtevati, da takšno odločitev pregleda človek.

Preglednost je pomemben del predloga. Delodajalci bi morali delavce jasno obvestiti, ali in kako se uporabljajo algoritmi, katere podatke o njih zbirajo sistemi in kako je zagotovljen človeški nadzor. Parlament meni, da uporaba teh sistemov ne sme ogrožati zdravja, varnosti ali duševnega počutja zaposlenih.

Poslanci posebno pozornost namenjajo varstvu osebnih podatkov. Predlagajo, da se prepove obdelava podatkov o čustvenem ali psihološkem stanju zaposlenih, njihovi zasebni komunikaciji, gibanju zunaj delovnega časa ali dejavnostih, povezanih s sindikati. Cilj je preprečiti nerazumen nadzor in poseganje v zasebnost ljudi pri delu.

Odobreno besedilo ni zakon, temveč izziv za Evropsko komisijo. Ta mora zdaj v treh mesecih sporočiti, ali bo pripravila konkreten zakonodajni predlog ali pojasnila, zakaj tega ne bo storila. Parlament pošilja jasen signal, da mora digitalizacija dela potekati vzporedno z zaščito človekovega dostojanstva in pravic delavcev.