Okrepitev vloge evra v svetovnem gospodarstvu

Evropski parlament v Strasbourgu je v končnem glasovanju sprejel poročilo o okrepitvi mednarodne vloge evra, in sicer s 405 glasovi za, 146 proti in 60 vzdržanimi glasovi. Gre za poročilo na lastno pobudo odbora ECON (dokument A10-0214/2026), katerega poročevalec je bil Rasmus Andresen (Zeleni/EFA). Senzorje poročila na to temo so imenovale tri od štirih demokratičnih skupin – EPP, S&D in Renew (Greens/EFA ni imenovala lastnega senzorja, saj iz nje izhaja sam poročevalec) – poleg njih pa še ECR, PfE in The Left, tako da so pogajanja o poročilu zajela širok politični spekter.

Štiri demokratične skupine so enoglasno glasovale za poročilo: EPP ga je podprla z absolutno večino glasov, S&D in Greens/EFA soglasno, Renew pa prav tako jasno za. Nasprotno pa so ECR, PfE in ESN glasovali proti kot skladen, usklajen blok – PfE in ESN popolnoma soglasno, ECR pa z veliko večino glasov. Ne je šlo za osamljeno nestrinjanje ene delegacije, temveč za usklajeno ravnanje celotne skrajne desnice. Razdelitev glasovanja je bila tako jasna: soglasje demokratičnega srednjega krila proti enotnemu nasprotovanju skrajno desničarskih skupin.

Poročilo nadgrajuje dolgoročno razpravo o tem, kako okrepiti položaj evra v svetovnem gospodarstvu v primerjavi z dolarjem in drugimi valutami. Med teme, ki se v tej razpravi redno pojavljajo, spadajo uvedba digitalnega evra, dokončanje unije kapitalskih trgov ter zamisel o skupnem evropskem varnem sredstvu – obveznici, zavarovani v vseh državah članicah, ki bi lahko služila kot varna naložba, primerljiva z ameriškimi državnimi obveznicami.

Glede na letno poročilo Evropske centralne banke o mednarodni vlogi evra iz junija 2026 se je v letu 2025 sestavljeni indeks mednarodne uporabe evra povečal za 0,2 odstotne točke; evro ohranja približno petinski delež v kazalnikih mednarodne uporabe valut in ostaja druga najpomembnejša valuta svetovnega valutnega sistema, takoj za dolarjem. Izdaja mednarodnih obveznic v eurih je leta 2025 dosegla rekordnih več kot 1,1 bilijona dolarjev, evro pa je prvič postal vodilna valuta pri zelenih in trajnostnih obveznicah, s čimer je v tem segmentu prehitel dolar. Nasprotno pa se je delež evra v svetovnem deviznem trgovanju zmanjšal za približno dve odstotni točki, na 28,5 %. ECB navaja tri pogoje za okrepitev vloge evra: gospodarsko odpornost (dokončanje enotnega trga in poglobitev kapitalskih trgov), pravno in institucionalno integriteto ter geopolitično verodostojnost.

Udeležba na glasovanju je bila opazno nižja kot pri drugih zaključnih glasovanjih istega torkovega zasedanja: glasovalo je 611 od 717 zasedenih sedežev, torej 85,2 %, medtem ko je udeležba pri drugih zaključnih glasovanjih v torek znašala od 92,9 do 94,3 %. Najvišjo udeležbo je imela EPP (89,1 %), najnižjo pa ESN (77,8 %).