Evropski ščit demokracije: priporočila proti tujim vmešavanjem in dezinformacijam

Posebni odbor za evropski ščit demokracije (EUDS) je bil v Evropskem parlamentu ustanovljen že decembra 2024 kot naslednik prejšnjih odborov INGE, ki so se ukvarjali z zunanjim vmešavanjem. Po letu in pol dela je predložil končno poročilo s priporočili, o sprejetju katerega je Parlament glasoval na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. Poročevalec je bil Tomas Tobé (EPP); k besedilu so prispevali tudi senčni poročevalci skupin S&D, Renew in Greens/EFA – torej preostalih treh demokratičnih skupin – ter skupin ECR, PfE, ESN in The Left, zato je šlo za poročilo s polnim političnim pokritjem čez celoten politični spekter.

Jedro priporočil predstavlja predlog za ustanovitev Evropskega centra za demokratično odpornost – neodvisnega centra odličnosti za boj proti tujim informacijskim vmešavanjem in dezinformacijam, z jasnim mandatom, proračunom in obvezno udeležbo držav članic. Poročilo označuje Rusijo za glavno zunanjo grožnjo evropski demokraciji zaradi hibridnih napadov na kritično infrastrukturo (kibernetski napadi, sabotaže, požigi, vohunjenje, motenje signala), kot druge akterje pa navaja Belorusijo, Kitajsko, Iran in Severno Korejo. Zahteva razširitev sankcij na tiste, ki omogočajo dezinformacije ali pomagajo pri izogibanju obstoječim sankcijam, ter obsoja ruske politično motivirane „črne sezname“ predstavnikov Unije, novinarjev in poslancev Evropskega parlamenta.

Na digitalnem področju priporočila ne pozivajo k novi zakonodaji, temveč k doslednemu izvrševanju Zakona o digitalnih storitvah (DSA) in Akta o umetni inteligenci – platforme bi morale nositi odgovornost za boj proti botom, ki vplivajo na volitve. Glede odpornosti volitev predlaga, da se volilna infrastruktura uvrsti med kritično infrastrukturo, da se pri političnih donacijah v kriptovalutah uvede načelo »poznaj svojega donatorja«, da se sprejmejo ukrepi proti deepfakesom in zavajajočim oglasom ter da se zagotovi zaščita kandidatk. Poudarja tudi krepitev medijske pismenosti, podporo neodvisni civilni družbi, financiranje preiskovalnega novinarstva in uvedbo »evropskega dneva pripravljenosti« 24. februarja – obletnice ruske invazije na Ukrajino.

Plenum je priporočilo sprejel s 420 glasovi za, 220 proti in 26 vzdržanimi glasovi. Med štirimi demokratičnimi frakcijami je vladalo skoraj popolno soglasje – EPP, S&D in Renew so glasovale soglasno za, Greens/EFA pa skoraj soglasno. Nasprotno pa so se usklajeno izrekli proti ECR, PfE in ESN – vse tri skrajno desne frakcije so glasovale proti s prepričljivo večino svojih glasov, kar ustreza vzorcu, po katerem demokratični konsenz spremlja odločen odpor skrajne desnice.

Skupna udeležba na glasovanju je bila visoka, več kot 92 odstotkov zasedenih sedežev – to ustreza običajni ravni pri zaključnih glasovanjih v torek. Med udeleženimi frakcijami je imela najvišjo udeležbo skrajno desničarska ESN (več kot 96 odstotkov), najnižjo pa PfE (manj kot 87 odstotkov) – obe sta glasovali proti usklajeno in z enako notranjo kohezijo. Iz samih številk ni mogoče sklepati o razlogu za to razliko.