Začasni sklad za panoge, ki jim grozi ogljikova dajatev

Poslanci Evropskega parlamenta so danes z glasovanjem 433 proti 97 (146 se je vzdržalo) sprejeli stališče v prvi obravnavi k predlogu o ustanovitvi začasnega sklada za dekarbonizacijo – spremljevalnega instrumenta k mehanizmu za izravnavo ogljičnih emisij na mejah (CBAM). S tem glasovanjem se spor z Svetom šele začenja: gre za mandat za prihodnja pogajanja z državami članicami, Svet pa do zdaj še ni zavzel lastnega stališča do tega konkretnega predloga.

Sklad naj bi začasno podprl evropske proizvajalce blaga, za katerega velja CBAM, in zmanjšal tveganje tako imenovanega „uhajanja ogljika“, torej selitve proizvodnje izven EU zaradi cene emisij. Financiral naj bi ga 25 % prihodkov držav članic od prodaje certifikatov CBAM za emisije v letih 2026 in 2027, kar naj bi po oceni Evropske komisije prineslo približno 633 milijonov evrov. Sklad je odziv na dejstvo, da bo EU do leta 2034 postopno ukinila brezplačne emisijske kvote za panoge, ki jih zajema CBAM – aluminij, gnojila, železo in jeklo –, zaradi česar so evropski proizvajalci v neugodnem položaju v primerjavi s konkurenco iz držav brez primerljive cene ogljika.

V primerjavi s prvotnim predlogom Evropske komisije iz decembra 2025 je Parlament v poročilu Odbora za okolje (poročevalec Pascal Canfin, Renew) izboril daljšo in zgodnejšo podporo – izplačila že za leta 2027 do 2029 namesto enega samega kroga v letu 2028 –, razširitev kroga upravičencev na gnojila in podjetja, ki blago, zajeto v sistem CBAM, nadalje predelujejo, ter drugačno namenitev neporabljenih sredstev: namesto vračila državam članicam naj bi bila namenjena mednarodnim podnebnim obveznostim EU v skladu s Pariškim sporazumom.

Poročevalec Pascal Canfin (Renew) je navedel, da predlog razširja krog izdelkov, ki jih zajema dajatev, uvaja strožja pravila proti izogibanju – med drugim preusmerjanju proizvodnje iz Kitajske – ter ponuja rešitev za kmete in izvozni sistem za evropska podjetja.

Za predlog so glasovale vse štiri velike demokratične frakcije, praktično soglasno – S&D, Renew Europe in Greens/EFA brez enega samega glasu proti, EPP pa skoraj soglasno za, z le redkimi glasovi proti in delom poslancev, ki so se vzdržali. Proti se je postavila skrajna desnica, vendar ne enotno: ESN je glasovala proti skoraj v celoti in s polno udeležbo, medtem ko je bila slika pri ECR in PfE drugačna – absolutna večina ECR se je glasovanju raje izognila z vzdržanjem, le manjšina pa je glasovala izrecno proti, podobno, čeprav v manjšem obsegu, se je vzdržal tudi znaten del PfE. Skrajna desnica je tako nastopila kot usklajen blok proti predlogu, vendar je pri dveh od treh skupin šlo bolj za izogibno stališče kot za nedvoumno zavrnitev.

Udeležba na glasovanju je dosegla 94,3 % (676 od 717 poslancev) – najvišja od vseh zaključnih glasovanj istega torkovega zasedanja. Najvišjo udeležbo je imela ESN (100 %), najnižjo pa PfE (88,1 %).