Odziv EU na vse pogostejše napade režimov na borce za človekove pravice

Parlament je prvič v zgodovini sprejel uradno opredelitev čezmejne represije - napadov, ki jih izvajajo države ali njihovi zastopniki, da bi utišali disidente, novinarje ali politične nasprotnike v tujini. Ti napadi vključujejo umore, ugrabitve, nasilje, prisilo, deportacije ali zlorabo konzularnih pooblastil. Vključujejo tudi nezakonite Interpolove "rdeče naloge", lažne obtožbe za terorizem ali digitalno vohunjenje in ustrahovanje družin aktivistov.

Poslanci opozarjajo, da so zaradi sodobne tehnologije - umetne inteligence, vohunske programske opreme ali digitalnih kampanj - ti napadi še učinkovitejši. Zato pozivajo EU, naj v sporazumih s tretjimi državami sistematično obravnava čezmejno represijo, okrepi nadzor trga ter prepove izvoz vohunske programske opreme in programske opreme z dvojno rabo v represivne režime.

Poleg tega Parlament poziva k ciljno usmerjenim sankcijam z evropskim zakonom Magnitski in večji odgovornosti tehnoloških podjetij, da objavijo pregledna poročila in vzpostavijo delujoče pritožbene mehanizme.