Sporazum med EU in Švico o podatkih o potnikih (PNR): soglasje na vseh straneh, razkol med Zelenimi

2026-09-16

Parlament je odobril sporazum med EU in Švico o posredovanju podatkov o potnikih v letalskem prometu (PNR) za boj proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem. Gre za postopek odobritve (NLE) — Parlament je sporazum lahko le odobril ali zavrnil v celoti, v njem pa ni mogel ničesar spremeniti. Glasovanje se je končalo s 549 glasovi za, 75 proti, 30 vzdržanih, pri udeležbi 91,2 % poslancev. Tri od štirih demokratičnih skupin (EPP, S&D, Renew) so praktično enoglasno glasovale za, le skupina Greens/EFA je glasovala proti.

Infographic

Parlament v Strasbourgu je potrdil sporazum med Evropsko unijo in Švico o posredovanju podatkov iz evidence imen potnikov (PNR) med letalskimi prevozniki in švicarskimi organi. Sporazum naj bi služil preprečevanju, odkrivanju, preiskovanju in pregonu terorističnih kaznivih dejanj ter hudih kaznivih dejanj.

Gre za postopek soglasja Parlamenta (NLE) k mednarodnemu sporazumu, ki ga je izpogajala Evropska komisija in podpisal Svet. Parlament pri takšnem sporazumu nima pravice do predlaganja sprememb – sporazum lahko v celoti odobri ali zavrne, besedila, ki sta ga izpogajala Komisija in Švica, pa ne more nikakor spreminjati. Svet lahko sprejme odločitev o sklenitvi sporazuma le, če Parlament da soglasje.

Sporazum zapolnjuje vrzel, ki je nastala zaradi dejstva, da je Švica del schengenskega območja, direktiva Unije o podatkih PNR (2016/681) ni del schengenskega pravnega reda – brez posebnega sporazuma Švica ne bi smela zakonito prejemati in obdelovati podatkov PNR s letov med EU in Švico.

Sporazum konkretno določa, da letalske družbe same pošiljajo podatke (t. i. metoda »push«) švicarski enoti za podatke o potnikih. Gre za potovalni itinerar, kontaktne podatke, prtljago, način plačila in druge podatke o rezervaciji; občutljive kategorije podatkov, kot so rasno ali etnično poreklo, politična stališča ali verska prepričanja, se sploh ne smejo obdelovati. Podatki se lahko hranijo največ pet let in morajo biti anonimizirani najpozneje v šestih mesecih od prejema. Vsako nadaljnje razkritje podatkov znotraj Švice ali zunaj nje ter zunaj EU zahteva predhodno odobritev sodnega ali drugega neodvisnega organa.

Parlament je dal soglasje z razmerjem glasov 549 za, 75 proti, 30 vzdržanih, pri udeležbi 91,2 % poslancev. Tri od štirih velikih proevropskih skupin – EPP, S&D in Renew – so praktično enoglasno glasovale za (EPP popolnoma soglasno, S&D brez enega samega glasu proti, le z nekaj vzdržanimi glasovi, Renew z enim samim glasom proti). Edina skupina, ki je glasovala proti, so Greens/EFA: absolutna večina njenih poslancev je glasovala proti sporazumu, le malo jih je glasovalo za ali se vzdržalo. Zeleni/EFA so tudi edina od štirih skupin, ki v odboru LIBE za to poročilo ni imela lastnega senčnega poročevalca – nasprotovanje v plenarnem zasedanju torej nima opore v nobenem stališču, izraženem med pogajanji o besedilu.

Zanimivo je, da se tokrat razkol ni zgodil med demokratičnimi skupinami in skrajno desnico. ECR, PfE in ESN so s prepričljivo večino glasovali za sporazum, torej skupaj z EPP, S&D in Renew – ne proti njim. Skupina The Left je bila glede sporazuma razdeljena, pri čemer je prevladalo glasovanje proti.

Poročevalec poročila je bil Jaroslav Bžoch (PfE), ki je isto vlogo opravljal tudi pri podobnih sporazumih EU z Norveško in Islandijo, ki jih je Parlament odobril prej letos. Sporazum s Švico je tako tretji v isti družini dvostranskih sporazumov o PNR s šengenskimi pridruženimi državami zunaj EU.

Zbiramo in vizualno predstavljamo podatke, ki so javno dostopni na strani Evropskega parlamenta. Votemap.eu zavrača kakršno koli odgovornost za morebitne nedoslednosti podatkov ali njihove spremembe po objavi.

Opisi so ustvarjeni z uporabo strojnega prevajanja DeepL. Opravičujemo se za morebitne nepopolnosti ali nevšečnosti.

bg